Par novih dejstev glede SAZAS, država in računalništvo, prvič, predvsem po zaslugi @Bekstejdz –a.
1. SAZAS ne prejme ves znesek iz nadomestil temveč “le” 32-40%. Drugo si razdelijo Zavod IPF in rezervacije (karkoli že to pomeni). Letno poročilo Zavoda IPF za 2009.
2. Zgleda, da to nadomestilo ne pobira država, kot sem prvotno mislil, ampak pooblaščenec (pooblastilo da Urad RS za intelektualno lastnino) – do konec leta 2009 je bil to Zavod IPF, potem pa mu je potekla začasna licenca. Po preteku pa Urad ni izdal več začasne ali stalnega dovoljenja za pobiranja. Oba, SAZAS in Zavod IPF sta hotela pridobiti dovoljenje, vendar:
“Po mnenju sodišča (sodbi opr. št. I U 1080/2010 in I U 1111/21010) mora za izdajo stalnega dovoljenja vložnik izkazati, da združuje vse raznovrstne upravičence do nadomestila. Za izdajo stalnega dovoljenja je prav tako nujno, da se v pravilih delitve nadomestila (ki morajo biti vsebovana v statutu kolektivne organizacije) določijo natančnejša merila za delitev nadomestila med posamezne upravičence.”
Skratka, ni problem, da bi si država premislila ali kaj takega, problem je le ključ delitve in dejstvo, da noben posamezno ne zastopa vseh. Očitno je denarja dovolj “samo za enega” in za nas je dobro, dokler se kregajo sami med seboj. Zanimivo pa je še, da Urada ti dve dejstvi nista motili pri izdraji prve začasne odločbe Zavodu IPF - je takrat predstavljal vse in je imel jasen ključ deliteve?
3. Posledica točke 2. je ta, da od začetka 2010 noben ne izvršuje uredbe in pobira nadomestila. Vsaj tako zgleda.
4. Bistvo originalnega zapisa seveda ostaja, to, da se začasno ne znajo zmeniti kdo nas bo odiral ne spremeni praktično nič, prav tako ne spremeni dejstvo, da ne dobi vsega zneska SAZAS (potrebno je vprašati uvoznike, da se ugotovi, kaj se z nadomestili dogaja – pozna kdo kakšnega?).